Cerkev zlorablja Jezusa

Cerkev zlorablja Jezusa

Katoliška cerkev si je prilastila ime Kristus za svoje cilje. In to dela že slabih 2000 let.

Prvi kristjani
Jezus je bil tesar in je živel od dela svojih rok. Ni ustanovil cerkve, duhovnikov, ni pridigal dogem. Prvi kristjan so delili, kar so imeli in niso poznali nadrejenih in podrejenih. Njihova skupnost je bila organizirana na osnovi bazične demokracije. Živeli so skupaj in brez nasilja. Vojaki in lovci niso mogli postati člani skupnosti, saj so prvi kristjani spoštovali 10 Božjih zapovedi, med njimi tudi zapoved Ne ubijaj! Mnogi si bili tudi vegetarijanci. Ženske so bile na vseh področjih enakovredne. Pomagali so tudi revnim. Verovali so tudi v obstoj duše pred spočetjem in v reinkarnacijo. V skupnosti so imeli vodilno besedo ljudje za naravno avtoriteto, kot npr. preroki, zdravilci in učitelji. Bog jim je govoril s preroško besedo – tako, kot je to napovedal Jezus. Z notranjo Kristusovo močjo so ozdravljali bolne, kolikor je bilo dobro za njihove duše.

Cerkev po približno 300 letih po Kristusu in do sedaj
V skupnostih prvih kristjanov so se kasneje pojavili upravljavci blagajne in zunanji organizatorji skupnosti (duhovniki in škofje), ki postopoma pridobivajo vpliv in večinoma usmerjajo denar v svoje žepe. Beseda prerokov je utihnila. Nastala je cerkev. Ta je razvila sistem podrejenih in nadrejenih, kjer je papež na vrhu, pod njim pa so drugi kleriki, npr. kardinali, nadškofje, škofje …, na koncu pa so cerkveni laiki, ki morajo biti poslušni klerikom in jih ubogati. Papež je zastopnik Boga na Zemlji in nezmotljiv v verskih zadevah. Je tudi najvišji sodnik na tem planetu. Preroki v cerkvi ne smejo delovati, ta jih preganja in tudi ubija. Ženske postanejo drugorazredne in v skupnosti morajo biti tiho. Lovci in vojaki so v cerkvi dobrodošli, cerkev ves čas podpira vojne in prireja celo maše za vojake in lovce, blagoslavlja pa tudi orožje. Kmalu po nastanku cerkev prekolne vegetarijance in jih pošlje v pekel. Ves čas jih tako ali drugače tudi preganja. Cerkev kopiči bogastvo, revežem daje drobtinice. Podpira klavnice, množično živinorejo in uporabo živali za poskuse ter za človekovo zabavo. Za naravo pravi, da jo je Bog dal človeku v izkoriščanje. Po nauku cerkve Bog dušo ustvari pri spočetju, reinkarnacijo pa zavrača in preganja njene pristaše. Uči nauk o večnem prekletstvu oz. peklu.
Cerkev je mnogo elementov prevzela iz antičnih poganskih kultov (Mitras, Attis, Oziris, Iris …), npr. hierarhijo, veličastne ogrinjale in zgradbe, razne hierarhične naslove (papež …), papeško krono (tiaro), čaščenje svetnikov, meništvo, kult relikvij, romanja, zaobljube, odpustke, obrede, ministrante, sveto vodo, rožni venec, krvave žrtve živali, kaznujočega boga … Vse to z Jezusom nima nobene zveze.

Kaj je učil in živel Jezus?
Jezus ni ustanovil nobene cerkve, ni postavil sistema nadrejenih in podrejenih ali dogem, ni ustoličil nobenega papeža ali kakšnega drugega klerika. Govoril je bratstvu med ljudmi in o Bogu notranjosti in ljubezni, Sveti oče je bil zanj samo Oče v nebesih in ne na Zemlji. Bil je tudi za živali in proti uživanju mesa, grajal je bogastvo, učil je notranjo vero ter vero dejanj in ne besed. Božje zapovedi je treba udejanjati in ne samo o njih govoriti, je ena izmed bistvenih sestavin njegovega nauka. Deset Božjih zapovedi je poglobil z nauki iz Govora na gori. In to je bistvo krščanstva. Tudi ni učil o večnem peklu, temveč kako naj človek očisti svoje grehe in si tako pripravi pot v nebesa.

Cerkev in biblija
Cerkev se sklicuje na biblijo in trdi, da je ta pristna božja beseda. Na eni strani so v bibliji visoki nauki iz Božje modrosti, npr. Deset Božjih zapovedi in Govor na gori, na drugi strani pa Božji pozivi k vojnam, krvavemu žrtvovanju živali, nasilju ali celo genocidu. Kako je to mogoče? Kako je lahko mogoče, da je Bog enkrat Bog ljubezni, drugič pa Bog nasilja in morjenja?

Kako je prišlo do tako bistvenega razkoraka med Jezusom, Kristusom in cerkvijo?
Znanstveniki so ugotovili, da biblija izvira od zelo različnih avtorjev. Duhovniška kasta je očitno skozi čas sestavila ali ponarejala velike dele biblije, da bi s tem zagotovila moč, vpliv in oblast in tako upravičila svoje satansko ravnanje. Pomembno vlogo pri vsem tem je imel teolog Hieronim, ki je po nalogu papeža Damaz I. v 4. stoletju teologu sestavil enotno besedilo biblije. Ta verzija biblije je še zdaj v veljavi. Teolog Hieronim je enotno verzijo biblije sestavil iz skoraj neskončnega števila različnih latinskih besedil, kar je bila skorajda nemogoča naloga, saj so se obstoječe kopije na nešteto mestih razlikovale med seboj. Hieronim je dejal: »Tudi tisti, ki pljuvajo po meni kot bogokletnem ponarejevalcu, morajo priznati, da se ne more več govoriti o resnici, kjer se tisto, kar naj bi bila resnica, med seboj razlikuje.« Kljub vsemu temu pa je v bibliji še vedno toliko odlomkov, ki kažejo na notranje krščanstvo. Po eni strani je to zato, ker so številne zgodnjekrščanske ideje še vedno živele – kljub nastajajoči se cerkveni moči, ki se je pripravljala, da vse te impulze spremeni v svoje nasprotje. Hieronim je bil vegetarijanec, kot so to bili mnogi zgodnji kristjani, pa tudi nekateri teologi takratnega časa. Takrat so mnogi znani predstavniki cerkve poučevali, da bogastvo nekaterih v nasprotju z revščino množic ne more biti božja volja (Ne nabirajte zakladov …).
Stoletja je bilo celo preprostim vernikom izrecno prepovedano branje biblije. Zakaj? 

Katoliška cerkev pravi, da je naslednica Jezusa iz Nazareta. Ali to drži?
To vsekakor ne more držati, kajti njen nauk z Jezusom nima ničesar skupnega, kar velja tudi za njena dejanja. Katoliška cerkev je prevzela ime Jesusa iz Nazareta, krščanski »zaščitni znak«, da bi z njim prikrila svoje pravo bistvo ter svoje poganske običaje naredila za privlačne za ljudi. Da bi jih tako držala v šahu in jih izkoriščala. Cerkev v bistvu trži Jezusa kot blagovno znamko in tako ustvarja dobiček. Gre za veliko prevaro z etiketo.

Rimska cerkev ni krščanska, je samo katoliška, torej je katoliška cerkev. Seveda to velja tudi za klone te cerkve, kot npr. evangeličansko, pravoslavno …

Print Friendly, PDF & Email

Znane osebnosti o cerkvi

Karlheinz Deschner:
Na svetu ni organizacije, ki bi bila »v antiki, vključno s srednjim in novim vekom ter posebno v 20-tem stoletju tako obremenjena z zločini, kot krščanska cerkev, prav posebno rimsko-katoliška cerkev«.

Nezmotljivi papež Pij XI. (18.9.1930):
Če že obstaja totalitaren režim – totalitaren v praksi in teoriji – je to režim Cerkve, saj Cerkvi človek pripada na totalen način.

Papež Ratzinger:
Neverujoči so sile teme in zla.

Papež Pij XII.:
Pripadamo militantni cerkvi … 

Nemški teolog, jezuit Michele Schmaus:
Nič ni bolj tujega katolicizmu kot demokracija …

Papež Leon I.:
Nekatolikov se je potrebno izogibati “kot strupa, ki prinaša smrt! Prezirajte jih, izogibajte se jih in ne govorite z njimi”.

Nadškof Perko:
Za zakrknjene nevernike ne more biti milosti. (Cerkev proti človekovim pravicam in demokraciji)

Dominikanca Sprenger in Institoris o ženski:
Pogled nanjo je lep, dotik strupen in druženje z njo smrtonosno.

Britanski pisatelj Avro Manhattan o katoliški cerkvi:
Noben drugi religiozni, ekonomski ali politični sistem, vključujoč tudi določene oblike levo in desno usmerjenih totalitarizmov, ne more biti tako izredno sovražen do demokratičnega duha in njegovih vrednot.

Hubertus Mynarek, cerkveni kritik:
Največji sleparji svetovne zgodovine so papeži.

Heinrich Wiesner, aforist:
Bolj ko svetimo v cerkveno zgodovino, bolj temno postaja.

Sv. Ambrozij:
Vsi, ki niso katoliški, so krivoverci in bratje judov.